Križarjenja so bila včasih v domeni petičnežev, ki so svoj dopust preživljali v objemu razkošja. Časi se seveda spreminjajo in tako so križarjenja danes povsem dostopna tudi širšemu krogu ljudi.
Zagotovo so odščipnila del turistične pogače sosednji Hrvaški, ki sicer ostaja prva izbira Slovencev. Družina s dvema otrokoma bo za osem dnevno križarjenje po Mediteranu odštela le kakšen evro več kot v katerem od solidnih hotelov na Jadranu. Tudi mit, da ima Jadran najlepše morje, počasi usiha. Slovenci, ki smo tradicionalno bolj zapečkarski in se za dopust odločamo za bližnje in predvsem preverjene destinacije, smo spoznali, da je dopust lahko tudi kaj drugega, kot počitnikovanje v zastarelih apartmajih. Zvečer še sprehod po promenadi z obvezno (po možnosti slovensko) pivo za glavo družine in sladoledom za otroke, ki si včasih izpogajajo še kakšen popolnoma neuporaben predmet iz pisanih stojnic s klasično dopustniško šaro.
Križarjenja so bila včasih v domeni petičnežev, ki so svoj dopust preživljali v objemu razkošja. Časi se seveda spreminjajo in tako so križarjenja danes povsem dostopna tudi širšemu krogu ljudi. Zagotovo so odščipnila del turistične pogače sosednji Hrvaški, ki sicer ostaja prva izbira Slovencev. Družina s dvema otrokoma bo za osem dnevno križarjenje po Mediteranu odštela le kakšen evro več kot v katerem od solidnih hotelov na Jadranu. Tudi mit, da ima Jadran najlepše morje, počasi usiha. Slovenci, ki smo tradicionalno bolj zapečkarski in se za dopust odločamo za bližnje in predvsem preverjene destinacije, smo spoznali, da je dopust lahko tudi kaj drugega, kot počitnikovanje v zastarelih apartmajih. Zvečer še sprehod po promenadi z obvezno (po možnosti slovensko) pivo za glavo družine in sladoledom za otroke, ki si včasih izpogajajo še kakšen popolnoma neuporaben predmet iz pisanih stojnic s klasično dopustniško šaro.
Zaostreni politični odnosi s Hrvaško, ki s preprostim posameznikom nimajo nič skupnega, so naredili vsaj eno dobro stvar. Slovenec, ki celo leto gara za tistih nekaj dni, ki jih bo preživel v miru z družino, res ne potrebuje slabe postrežbe in očitajočih pogledov. Ne, slovenski turist, ki pridno polni Hrvaško malho, res ni kriv, da ima država blokiran vstop v EU. To je po mojem mnenju glavni razlog, da smo Slovenci začeli iskati alternative. Na roko nam gre tudi naša valuta, ki je drastično podražila življenjske stroške, in tako zmanjšala cenovni šok, ki je bil pri odhodu v zahodne dežele precej pogost pojav. Začelo se je s Španijo, kamor so kot izvidniki hodili naši maturantje, potem je prišla na vrsto Grčija, danes je povsem ustaljena destinacija tudi Francija in Italija, še posebno njuna otoka v Tirenskem morju – Korzika in Sardinija. Seveda so tu še vse ostale bolj ali manj eksotične destinacije, ki pa presegajo domet preprostega slovenskega počtnikovalca.
Ena od alternativ je zagotovo tudi križarjenje. Idealna izbira za tiste, ki se radi izognejo pločevinastim zastojem, kljub temu pa obiščejo večje število zanimivih destinacij v različnih državah. Pomembno vlogo igra tudi ‘sosedski efekt’, saj zagotovo ne boste pozabili sosedom omeniti, kakšnega luksuza ste bili na ladji deležni. Podjetij, ki ponujajo križarjenja, je v svetu celo morje. Predvsem so popularna križarjenja po Karibih, indijskem oceanu in Skandinaviji. Visoko na seznamu želja je tudi Sredozemlje, ki poleg lepega morja ponuja tudi bogato zgodovino in kulturo. To je za Slovence tudi najbolj priročno, saj so odhodi iz vseh večjih, nam bližnjih pristanišč. Ostale variante zahtevajo nekoliko večji finančni vložek, saj boste pred samo plovbo morali uporabiti še dragi letalski prevoz. Eno največjih svetovnih podjetij, specializiran za križarjenja ima sedeš v Genovi, večino svojih aranžmajev vzhodnega Mediterana pa začnejo v še bližjih Benetkah.
Večina ljudi, ki se odloči za križarjenje pred odhodom nima prave predstave kakšen bo njihov dopust. Nekaj stvari poznajo iz filmov, nekaj so slišali od znancev, največ leporečja pa so bili deležni na turistični agenciji ali na spletnih straneh ladjarja. Zagotovo se večini pred očmi večkrat zavrti prizor iz zadnjega dejanja vsemogočnega Titanika. Ves strah je popolnoma odveč. Ladje so moderne, računalniško vodene s pomočjo satelitov. Za vsak slučaj je tu še 12 članska posadka, ki vse skupaj nadzoruje. Verjetnost, da bi se vam na križarjenju kaj zgodilo, je po moji oceni zares majhna. Seveda so tu še vedno bolj popularni pirati, ki pa jih v Mediteranu ne gre pričakovati. Zanimivo je tudi, da krmilo ladje prevzame lokalni kapitan, če je vplutje ali ‘parkiranje’ nekoliko bolj zahtevno. Plovba skozi beneško laguno je tak primer. Tudi za varnost na sami ladji je dobro poskrbljeno. Podučili vas bodo o tem, kako reagirati in kaj storiti v primeru, da se zgodi karkoli nepredvidljivega. Rešilnih čolnov je dovolj za vse in tudi časa da pridete do njih bo na pretek, saj se taka orjaška ladja ne potopi v trenutku.
Če se boste odločili za križarjenje dobro preverite ladjo. Večina je novih (narejenih v zadnjem desetletju), nekaj pa jih je starejšega datuma. Seveda so bile vmes večkrat prenovljene in posodobljene, vendar bo še vedno čutiti, da gre za starejši objekt. Največje ladje krepko presegajo dolžino 300 metrov, so pa seveda tudi manjše, ki zagotavljajo hitrejšo in bolj okretno plovbo, je pa treba poudariti, da niso tako uspešne v boju z razburkanim morjem. Ne skrbite – tablete proti morski bolezni so vključene v ceno aranžmaja. Sicer pa se pluje predvsem ponoči, kar je odlično, saj se skoraj vsako jutro zbudiš v novem kraju. Vkrcavanje in izkrcavanje je dobro organizirano in poteka tekoče. Upoštevajte navodila, saj boste tako sebi kot drugim naredili veliko uslugo. Ni enostavno iz ladje spraviti več kot 3000 ljudi, ki bi radi na kopno stopili še preden se ladja dokončno usidra. V večjih pristaniščih se ladja zasidra k pomolu, če pa globina morja tega ne dovoljuje, vas bodo na obalo spravili lokalni čolnarji. Če pristanišče nima dovolj razpoložljivih kapacitet, mornarji v vodo spustijo rešilne čolne, ki vas odpeljejo na obalo. Vsa stvar poteka izjemno hitro saj v vsakem momentu operira vsaj 10 čolnov s kapaciteto preko 100 potnikov.
Vsi našteti transferji so všteti v ceno. Je pa treba poudariti, da cena, ki jo plačate agenciji nikakor ni končna. S svojim denarjem ravnajte previdno. Na ladji je namreč vse pripravljeno, da iz vas izmolzejo poslednji evro. Uvedli so brezgotovinsko plačevanje, kar pomeni manjšo kontrolo nad porabljenim denarjem. Seveda so tu številni bari, trgovine, saloni, casinoji,… ki računajo, da si boste vsake toliko rekli ‘Le enkrat se živi!‘ in pljunili tistih nekaj evrov za razkošje. Cene na cenikih niso končne, saj se vsemu prišteje še okrog 10% napitnine. Temu se ne boste izognili. Izogniti se ne boste mogli niti ‘dajatvi’, ki vam jo bodo na koncu zaračunali. Ta bo v višini 100 € po osebi in je namenjena opravljenim uslugam, sicer ustrežljivega in prijaznega osebja. Drugi stroški, ki jih utegnete imeti, so še ekskurzije, ki jih organizirajo v vsakem pristanišču. Če ste vsaj malo pustolovski tega ne boste potrebovali in se boste v mesto odpravili v lasti režiji in tako po svojih željah izkoristili ure, ki so na voljo v posameznem kraju. Večji strošek bo še pijača, ki je precej draga. Dvakrat dnevno poteka ‘happy hour’, ki ga velja izkoristiti, saj boste za ceno ene prejeli dve enaki pijači. To je lahko dober varčevalni ukrep, saj boste za 5 € (+ napitnina!) prejeli dve veliki pivi, kaj je že bolj primerljivo z domačim okoljem. Kakšno stvar se da tudi prešvercat s kopnega, vendar vam bodo v večini primerov alkoholno pijačo zaplenili in vam jo vrnili ob koncu križarjenja.
Sicer pa vam na ladji nikakor ne bo dolgčas. Za to bo poskrbelo številno osebje. V povprečju pade na vsake tri goste en zaposlen. Poskrbeli bodo, da boste imeli dvakrat dnevno pospravljeno sobo, da boste jedli tudi ob nemogočih urah, da boste zjutraj telovadili in se zvečer učili novih plesnih korakov ali pa zabavali ob vragolijah akrobatov in komedijantov v ogromnem teatru. Seveda so tukaj še bazeni, igrišča, disko klub, casino in še bi lahko naštevali. Če se vam zgodi karkoli neprijetnega vas bo oskrbel zdravnik v lastni ordinaciji, vso kurativo pa boste nakupili v lekarni. Tudi za otroke je dobro poskrbljeno. Na splošno je ladja dobro ograjena, tako da ni bojazni da bi vaš otrok zgrmel v morje. Poleg tega je na ladji organizirano varstvo s celodnevnimi aktivnostmi v vrtcu. Otroci morda ne bodo najbolj navdušeni, kajti med petimi jeziki, ki jih govorijo varuške, ni najti slovenščine.
Za konec še beseda o osebju. Ta prihaja iz skoraj stotih držav (ja, tudi Slovenci so vmes) in je povečini zelo prijazno. Največ je Indijcev (predvsem zaradi znanja angleščine), sledijo Tajci, Brazilci in tako naprej. Vsi so opremljeni z značko, tako da boste takoj vedeli kdo so, za kaj so zadolženi in od kod prihajajo. Hierarhija je po moji oceni skladna z trenutno politično-ekonomskimi razmerami v svetu. Če si iz revne države tretjega sveta, boš opravljal najnižja dela. Slovenci so recimo nekje vmes (prodajalci v trgovinah), potem pa vse do vrha, ki se zaključi s kapitanom, ki je ponavadi iz iste države kot podjetje za katerega dela (v mojem primeru je bila to Italija). Torej – izbira za naslednji dopust je v vaših rokah. Če se boste odločili za križarjenje vam želim mirno morje.


















Spoštovani,
smo 5 članska družina-1×15 let,2×10 let in dva odrasla ,in bi radi odšli na križarjenje po sredozemlju.V času od 20.7 do 3.08.2012Prosim Vas za ponudbo ,kabino bi imeli eno-povezano
ponudbo prosim pošljite na
darja.hancman@volja.net
lep pozdrav,
darja
Pozdravljena,
tukaj vam pa ne morem pomagat, ker sem na isti strani kot vi – torej dopustnik in ne turistična agencija. Pred kratkim sem pripravil pregled vseh turističnih agencij, med katerimi je tudi nekaj ponudnikov križarjenj. Najdete jih tukaj: http://www.livelovetravel.si/2012/01/vse-slovenske-turisticne-agencije-celoten-seznam-z-opisom-in-povezavami/#eko
Še to – kljub nedavni tragični nesreči križarke, se mi zdi, da je leto 2012 idealno za križarjenja. Cene bodo nižje, varnost bo še bolj poostrena in osebje vam bo poskušalo še bolj ugoditi.
Pa veliko sreče!